Urbani gozdovi in voda

Tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca, je bila “Gozdovi in voda”. Gre za zelo pomembno temo, še posebno v urbanih območjih, kjer vpliv urbanih gozdov in dreves na zmanjševanje površinskega odtoka postaja pomemben del upravljanja s padavinsko vodo. Preberite si blog, ki ga je napisala Dr. Urša Vilhar, raziskovalka na Oddelku za ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije.

Sposobnost zadrževanja vode se je v mnogih urbanih porečjih po vsem svetu zmanjšala. Povečan površinski odtok, povezan z naraščanjem neprepustnih površin, je glavni razlog za poplave, slabo kakovost vode in slabšanje stanja vodotokov v mestih.

Kako lahko urbana drevesa vplivajo na zmanjšanje količine padavin, ki dosežejo tla?

Urbani gozdovi in drevesa imajo velik potencial za zmanjševanja površinskega odtoka, saj povečujejo infiltracijo tal in evapotranspiracijo. Drevesne krošnje prestrezajo padavine in uravnavajo količino padavin, ki dosežejo tla, s črpanjem vode preko korenin pa drevesa porabljajo vodo iz tal. Korenine stabilizirajo tla in skupaj z listnim opadom zmanjšujejo erozijo. Ker je neprepustnih površin, kot so parkirišča, strehe, dovozne poti in ceste, v urbanih območjih vedno več, padavine ne morejo pronicati v tla in zato odtekajo po površini.

Upravljanje z urbani gozdovi in drevesi postaja pomemben del upravljanja s padavinsko vodo v urbanih območjih. Urbani gozdovi, drevesa, rastline in prepustna tla ugodno vplivajo na hidrologijo urbanih porečij s svojo sposobnostjo prestrezanja, izhlapevanja, transpiracije, infiltracije in zadrževanja padavin.

Vilhar_vodnilrog
Kroženje vode v urbanem gozdu in mestu. V krošnjah zadržane in izhlapele padavine v urbanem gozdu ali posameznem mestnem drevesu predstavljajo med 4 in 50% letnih ali sezonskih padavin. Drevesa in njihove jame lahko zmanjšajo površinski odtok iz asfaltnih površin tudi do 62 %.

Kako lahko urbana drevesa izboljšajo kakovost vode?

Raziskave so pokazale, da je kakovost vode tesno povezana s površinskim odtokom. Padavine odtečejo v kanalizacijo ali neposredno v urbane vodotoke, jezera ali mokrišča. Preden doseže kanalizacijski sistem ali vodni vir, voda pobere in nese mnogo hranil, težkih kovin, organskih onesnaževal in drugih škodljivih snovi s cestišč, pločnikov, dvorišč in domov.

Drevesne korenine, listni opad in rastline lahko iz vode odstranijo velik del onesnaževal, usedlin in hranil in tako zmanjšajo delež škodljivih snovi, ki bi dosegle podtalne ali površinske vode. Med rastlinami imajo prav drevesa izjemno sposobnost prestrezanja in filtriranja raznovrstnih zračnih onesnaževal, kot na primer ozon, žveplov dioksid, dušikove okside in prašne delce. Drevesne krošnje nad vodotoki in mokrišči lahko znižujejo tudi temperature vode, kar pomeni več raztopljenega kisika in manj ugodne razmere za uspevanje alg.

Uporaba naravne vegetacije prispeva k okoljsko ozaveščenemu razvoju ter predstavlja primer dobre prakse upravljanja za učinkovito nadzorovanje površinskega odtoka na kraju samem, s čimer ublažimo posledice urbanizacije na površinski odtok in prenos onesnaževal na lokalni ravni.

ecosystem_contribution_water
Relativni pripevek različnih oblik rabe tal k ekosistemskim storitvam, povezanih z uravnavanjem pretoka in ohranjanja kakovosti vode v mestu Ljubljana. Največjo sposobnost uravnavanja pretoka smo ugotovili za mokrišča in mešane gozdove. Največjo sposobnost ohranjanja kakovosti vode smo zabeležili pri mešanih in iglastih gozdovih. Najnižjo sposobnost zagotavljanja obeh ekosistemskih storitev smo zaznali pri urbanih območjih. (Rezultati Life+ projekta EMoNFUr).

Urbani gozdovi in drevesa so z mnogimi koristmi, ki jih nudijo, dragocen del našega urbanega ekosistema. Pravilno upravljanje z urbanimi gozdovi zmanjšuje površinski odtok in izboljšuje kakovost vode. Ukrepi, s katerimi lahko prispevamo k izboljšanju kakovosti vode in zmanjšanju površinskega odtoka, so:

  • Zagotoviti največjo možno količino prostora za rast drevesa in pritalne vegetacije.
  • Ohraniti obstoječa drevesa in kar se da zmanjšati zbijanje, premik in erozijo tal okoli drevesa.
  • Kar se da zmanjšati odstranjevanje dreves in rastlin, da bi ohranjanili njihove koristi in kar se da zmanjšali zbijanje tal.
  • Izogibati se prekomernemu gnojenju in zalivanju dreves, trat ali vrtov.
  • Usmeriti odvečno padavinsko vodo na rastlinske pasove ali ekoremedijacijska območja, namenjena filtriranju onesnaževal, zadrževanju vode in preprečevanju erozije.
  • Vzpostaviti pasove dreves in rastlin na parkiriščih, namenjene zbiranju, zadrževanju in izboljšanju kakovosti površinskega odtoka.
  • Vzdrževati in povečati širino urbanih gozdov okoli urbanih vodotokov, jezer in mokrišč.

 

Avtor: Dr. Urša Vilhar, Oddelek za ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s